Hočemo, znamo, zmoremo

Hočemo, znamo, zmoremo

se imenuje projekt, ki ga člani in zaposleni s prostovoljci na MDSS Novo mesto že drugo leto izvajamo na področju, kjer delujemo- na Dolenjskem,v Beli krajini in Posavju.

Z drugimi besedami: predstavljamo slepoto in slabovidnost širši javnosti.

Po lanski uspešni »premieri« v Brežicah, smo se letos preselili v Belo krajino, natančneje na metliški grad.

Glede na izkušnje ugotavljamo, da ljudje o slepih in slabovidnih vedo malo ali skoraj nič in samo to, da jim je treba pomagati.

Vendar: slepi ali slabovidni so takšni kot ostali ljudje. Vejo, kaj hočejo ali nočejo, znajo in vejo marsikaj, imajo » le« okvaro vida. In pri tem potrebujejo pomoč. Za ta namen je nepogrešljiva roka svojca ali prijatelja ali znanca, ki jih vodi, lahko je tudi samo bela palica, lahko je pes vodič.

Obiskovalcem smo želeli povedati , kaj znajo in zmorejo, ker to hočejo: domačin Zlatko je na brajevem pisalnem stroju pokazal kako pišejo in berejo slepi, Nežka je dokazala, da kljub temu, da ne vidi, pod njenimi prsti nastajajo čudoviti pleteni izdelki. Na drugi stojnici so si lahko ogledali nekaj tehničnih pripomočkov, ki so slepim in slabovidnim v pomoč pri vsakodnevnih opravkih: belo palico, brajevo uro, s simulacijskimi očali so lahko ugotovili, kako človek vidi ali ne vidi, če ima različne okvare vida, družabne igre, slikanico za otroke.

Rezka in Tinka, slabovidni slikarki, ki imata ohranjen minimalni vid, z veliko volje in truda ustvarjata čudovite slike.

Matjaž in labradorka Blue sta pokazala, kako pes vodnik slepi osebi pomaga premagovati ovire. Na poligonu z ovirami in zatemnjenimi očali, skozi katera ni videl nič, ga je Blue uspešno pripeljala do cilja.

Otroci iz vrtcev, šol in ostali mimoidoči so na dvorišču metliškega gradu lahko spoznali, da slepi in slabovidni marsikaj znajo. Predvsem pa so ob tem dogodku mnogi prvič pomislili, da ob njih živijo tudi ljudje brez vida ali z močno okvarjenim vidom.

To se je dogajalo 7.5.2013 v Metliki.

Pomagali so nam:

Občina Metlika

Komunala Metlika

Kmetijska zadruga Metlika

Ikebana Brinc, Antonija Brinc, Metlika

Slepi in slabovidni drugače “vidijo” svet

Pogovor s pisateljico Aksinjo Kermauner, ki jih poučuje slovenščino in likovni pouk24. april 2013 ob 10:30
Krško – MMC RTV SLO

“Kakšne barve je dan?” so se spraševali udeleženci pogovora s pesnico in pisateljico Aksinjo Kermauner, ki ga je v krškem kulturnem domu pripravil KUD Liber. O težavah ljudi, ki imajo težave z vidom, pa so spregovorili tudi člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih iz Novega mesta.

KUD Liber je v klub Kulturnega doma Krško povabil pesnico in pisateljico Aksinjo Kermauner. Z njo se je Stanka Hrastelj, predsednica tega društva, sicer pa tudi sama pesnica, pisateljica in prevajalka, ki zadnje čase ustvarja tudi z glino, pogovarjala o njenem literarnem ustvarjanju, predvsem pa o njenem poskusu, kako je na lastni koži preizkusila, kako slepi doživljajo svet. Aksinja je namreč kar dvakrat po osem dni preživela kot slepa in pri tem pridobila dragocene izkušnje.

Aksinja Kermauner, ki je doslej izdala že 21 knjig, se na literarnem in pedagoškem področju že dolgo ukvarja s problematiko slepih in slabovidnih. Med drugim je že leta 1996 izdala knjigo Kakšne barve je tema?, kasneje pa še Tema ni en črn plašč ter leta 2005 prvo slovensko avtorsko tipano slikanico Snežna roža. Leta 2011 je izdala tipno slikanico za slepe Žiga špaget gre v širni svet. Sodelovala pa je tudi pri projektu Tipanka v vsako slovensko knjižnico. Poleg tega je napisala številne strokovne članke o slepoti in besedila pesmi glasbene skupine Slepi potnik.

Rodila se je materi pisateljici in profesorici Alenki Goljevšček Kermauner in očetu literarnemu zgodovinarju Tarasu Kermaunerju. Leta 1982 je diplomirala na Pedagoški akademiji v Ljubljani, smer slovenščina in likovni pouk. Od leta 1997 do leta 1999 se je strokovno izpopolnjevala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Defektološki fakulteti v Zagrebu. V letu 2010 je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani končala še doktorski študij na Oddelku za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko in ob tem izdala svojo doktorsko disertacijo z naslovom Na drugi strani vek tudi v knjižni obliki. Svojo poklicno pot je začela v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, od leta 1987 pa je zaposlena kot učiteljica slovenščine in likovnega pouka v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, od leta 2011 pa še na Pedagoški fakulteti Koper, kjer predava na smeri Inkluzivna pedagogika predmet Metode dela s slepimi in slabovidnimi.

O svojih izkušnjah s slepoto so spregovorili tudi člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih iz Novega mesta in njihov predsednik Janez Kermc. Ti so prikazali pisavo za slepe, braillovo pisavo, in kako se sami znajdejo v svetu videčih. Slepi brajlico berejo s prsti, tako da drsijo po vrsticah besedila, besedilo v brajlici pa natisnejo na braillov tiskalnik. Omenili so, da se danes skoraj tri četrtine slepih in slabovidnih otrok in mladostnikov izobražuje na svojih matičnih šolah in živi doma, medtem ko so bili pred letom 1994 ti vključeni v posebne šole. Otroci se brajlice naučijo v letu dni. Danes slepi in slabovidni pri učenju uporabljajo tudi računalnik s posebnim dodatkom – braillovo vrstico. Na njej lahko slepi preberejo, kaj so napisali na zaslonu, ali pošto, ki so jo dobili.

In kdo je Aksinja Kermauner?
Aksinja Kermauner je mati štirih deklet in ena najbolj branih slovenskih pisateljic. Bralci jo verjetno najbolj poznajo po njeni zbirki treh romanov Dnevnik Hiacinte Novak, ki bo kmalu dobila še četrto nadaljevanje. To njeno literarno delo je bilo predstavljeno tudi na odru kot prva slovenska gledališka nanizanka. Kot soscenaristka je sodelovala tudi pri televizijski nadaljevanki Čokoladne sanje.

Zdaj ima svojo kolumno tudi v reviji Lisa. V njej se je takole na kratko predstavila: “Poreklo: zdrava mešanica trdoživih Primorcev, dekadentnih Ljubljančanov in varčnih Nemcev s češkim poreklom. Ime: starši brali ruski roman Tihi Don Mihaila Šolohova, kjer je ena od oseb Aksinja; včasih se zaradi pomanjkljivega posluha izgovarja kot Aksentinija, Ksenija, Aksiona, Aktinidija in celo Kajsija(?). Bivališče: v vrstni hiši na Barju. Trdno branim pravice avtohtonih Močvirnikov.”

Avtorica je svojo literarno pot začela leta 1977 s pesniško zbirko Ples pravljic, od takrat pa so predvsem v zadnjih letih izšla njena številna knjižna dela za otroke, mladino in odrasle. Med njimi je izdala zbirko pravljic, detektivke Izi & Bizi, mladinski roman Berenikini kodri in roman za odrasle Dnevnik Hiacinte Novak.

Za svoje literarne stvaritve je prejela že številne nagrade in priznanja. Tako je leta 1997 prejela priznanje Urada vlade RS za invalide za knjigo Kakšne barve je tema?, leto pozneje nagrado srebrni aritas za besedno satiro in humor, leta 2004 študentsko Prešernovo nagrado za diplomsko delo Tipna slikanica za slepe, leto potem je razstavljala tipanko Snežna roža na svetovnem sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni kot izjemen dosežek med knjigami za otroke s posebnimi potrebami pri IBBY-ju, ilustracija iz knjige pa je bila objavljena tudi v njihovem katalogu. Leta 2008 je bil prevod povzetka vsebine knjige Berenikini kodri natisnjen v katalogu White Ravens, s še dvema slovenskima knjigama pa se je uvrstila v izbor 250 najboljših knjig z vsega sveta založbe Internationale Jugendbildbibliothek na svetovnem sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni. Leta 2010 je prejela plaketo Antona Skale (najvišje priznanje Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov) in leto zatem je bila tipna slikanica za slepe Žiga špaget gre v širni svet na svetovnem sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni razstavljena kot izjemen dosežek med knjigami za otroke s posebnimi potrebami.

   
   
   
   

Za MMC Goran Rovan

Članek povzet po objavi na www.rtvslo.si

Mavrica razpela lok ljudske pesmi nad DUO Impoljca

Pevski zbor Mavrica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih iz Novega mesta je 22. januarja gostovala v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca, v katerem se peta pesem spoštuje in neguje že 60 let.

Z izborom ljudskih pesmi so gostje že s prvimi takti navdušili stanovalce zbrane v domski telovadnici ter jih več kot presenetili s svojim darom, voljo, pogumom in iznajdljivostjo. Tako se nam je zazdelo, da zmorejo prav zaradi slabovidnosti oz. slepote globlje zajeti in močneje doživeti neskončen svet glasbe, ki jo pletejo s prijetnim druženjem in gostovanji.

Predsednik društva Janez Kermc je predstavil vlogo in delovanje društva, svojo izkušnjo, ter položaj slepega človeka nekoč in danes.

Nastop so začinili z nekaj šalami, ob koncu pa so člani zbora skupaj z vsemi prisotnimi zapeli Pod rožnato planino, ki je ena najljubših pesmi med stanovalci DUO Impoljca ter si ob slovesu zaželeli, da se spet srečamo in doživimo trenutke pristnega sožitja in občutka, da imamo le skupaj vsi vse.       

Evropski teden mobilnosti

Na novomeškem Glavnem trgu smo   v petek, 21.9.2012 poleg ostalih društev, klubov in organizacij, predstavili svoj način mobilnost.

Mimoidočim smo predstavili pse vodnike za slepe in slabovidne, na stojnici pa je član Zlatko Cigič prikazal brajico, pisavo slepih.

   
    

Likovna kolonija

Likovna kolonija

4. likovna kolonija slabovidnih slikarjev, 12. in 13. Julij 2012

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Novo mesto in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije sta organizirala in izvedla 4. likovno kolonijo slabovidnih slikarjev.

Na vrtu društva so v prijetnem okolju ustvarjali trije slabovidni slikarji: domačinki, članici novomeškega društva, Rezka Arnuš in Tinka Šetina z gostoma, članom koprskega društva, Stojanom Rutarjem in soprogo Sonjo Povhe.

Za strokovni del je poskrbel akademski slikar Jože Kumer.

Dva dni so slikarji ustvarjali pod njegovim nadzorom, in nastalo je kar nekaj del, ki so jih v petek, 13.7. postavili na ogled obiskovalcem ob kratki zaključni prireditvi, kjer je vsak udeleženec strnil nekaj misli ob svojem ustvarjanju.

Na društvu si prizadevamo širši javnosti pokazati, da slepi in slabovidni kljub svojemu »manku« želijo ustvarjati in biti aktivni, čeprav morajo v delo vložiti bistveno več truda kot videči.

Sponzorji kolonije:

Krka, d.d., Novo mesto

TPV, d.d. , Novo mesto

Infotehna d.o.o., Novo mesto

 
  

Tečaj gline

Junija 2012 smo na društvu imeli tečaj oblikovanja iz gline. Ob vodenju učiteljice Mojce Rabič smo se naučili različnih tehnik oblikovanja. Ob prijetnem druženju so izpod naših rok nastajali različni izdelki, ki smo jih na zaključku tečaja pri Mojci v ateljeju tudi preizkusili.

Hočemo, znamo, zmoremo

smo poimenovali projekt, ki smo ga v sodelovanju z Občino Brežice in Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije predstavili v sredo, 23. maja 2012. Z drugimi besedami: predstavili slepoto in slabovidnost širši javnosti. Glede na izkušnje ugotavljamo, da ljudje o slepih in slabovidnih vedo malo ali skoraj nič in samo to, da jim je treba pomagati. Vendar: slepi ali slabovidni smo takšni kot ostali ljudje. Vemo, kaj hočemo ali nočemo, znamo in vemo marsikaj, imamo » le« okvaro vida. In pri tem potrebujemo pomoč. Za ta namen je nepogrešljiva roka svojca ali prijatelja ali znanca, ki nas vodi, lahko je tudi samo bela palica, lahko je pes vodič. Želeli smo videčim pokazati, kaj znamo in zmoremo, ker to hočemo: slikamo, pletemo, oblikujemo izdelke iz gline, naučili smo se brajice, imamo tehnične pripomočke, ki nam lajšajo življenje. Prinesli smo tudi simulacijska očala, ki pokažejo različne okvare vida, predstavili smo hojo z belo palico in tudi vlogo človekovega najboljšega prijatelja, psa, kot psa vodiča slepim. Otroci iz vrtcev, šol in ostali mimoidoči so pred občinsko hišo v Brežicah lahko spoznali, da slepi in slabovidni marsikaj znamo. Predvsem pa so ob tem dogodku mnogi prvič pomislili, da ob njih živijo tudi ljudje brez vida ali z močno okvarjenim vidom.

 
   
   
   

Joga slepi in slabovidni

Jogo vadimo tudi slepi in slabovidni.

1. likovna kolonija slepih

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih je izvedlo 1. likovno kolonijo slepih in slabovidnih slikarjev. Potekala je  11. in 12. julija 2009, na vrtu društva v Irči vasi.

Slikali so: Rezka Arnuš in Tinka Šetina,članici novomeškega društva slepih in slabovidnih, Ivan Stojan Rutar s soprogo Sonjo sta s prišla s koprskega društva ter član Društva gluhih in naglušnih Dolenjske in Bele krajine, Tadej Kramaršič.

Njihov mentor je bil akademski slikar Jože Kumer.

Za izvedbo 1. slikarske kolonije slepih in slabovidnih slikarjev se je društvo odločilo z namenom, da bi bila socialna vključenost slepih in slabovidnih oseb realizirana v vseh okoljih in bi lokalna socialna mreža imela pomembnejšo vlogo ter seznanjenje javnosti z osebami z okvaro vida in o njihovih specifičnih potrebah.

Udeleženci kolonije si seveda želijo, da bi lahko čim večkrat delali ob pomoči mentorja. V vodstvu društva pa razmišljajo tudi o tem, da kaže poiskati določene motivacijske in vključevalne programe dejavnosti tudi za ostale člane. Populacija slepih in slabovidnih je preveč pasivna in obsojena na domače okolje. S takimi programi bi jih »izbezali«iz njihove osamljenosti. Izhajajo iz stališča, da aktivni človek manj razmišlja o težavah, zdravstvenih ali drugačnih in da se to pozitivno odraža na celotnem njegovem počutju.

To pa je končnih cilj vseh dejavnosti v novomeškem društvu slepih in slabovidnih.


SREČANJE SLEPIH IN SLABOVIDNIH PLANINCEV SLOVENIJE

Letos smo bili Novomeščani organizatorji tradicionalnega srečanja slepih in slabovidnih planincev Slovenije, ki je bilo v soboto, 5.9.2009 na Gospodični pod Trdinovim vrhom na Gorjancih.

V oblačnem jutru smo se ob 9.uri zjutraj zbrali v Gabrju, ob vznožju Gorjancev. Od tu smo se zaradi nočnega deževja odpravili z avtobusi in kombiji do koče na Miklavžu in od tam peš v spremstvu vodnikov Planinskega društva Novo mesto do
Trdinovega vrha.

Topel obrok je čakal v Planinskem domu pri Gospodični, kjer se je 136 udeležencev iz osmih društev (Ljubljane, Maribora, Celja, Murske Sobote, Ptuja, Kranja, Kopra in Novega mesta) okrepčalo, se družilo in se ob zvokih 
harmonike  nekateri tudi zavrteli.

15.OKTOBER-MEDNARODNI DAN BELE PALICE

Ob mednarodnem dnevu bele palice, ki ga slepi in slabovidni obeležujejo 15. oktobra, smo na društvu, v sodelovanju s Policijsko postajo Novo mesto, izvedli izobraževanji s preventivnimi nasveti kriminalističnega in prometnega inšpektorja na temo uličnih ropov, tatvin…, in kako naj slepi in slabovidni ravnajo samozaščitno, da ne bi postali žrtve kaznivih dejanj ter varnost slepih in slabovidnih  na cesti.

Poleg tiflopedagoga (učitelj slepih in slabovidnih) Staneta Florjančiča, sta s Policijske postaje Novo mesto sodelovala prometni inšpektor Andrej Novak in kriminalistični inšpektor Darko Fifolt.

POVEZAVA:

http://www.policija.si/index.php/component/content/article/105-sporoila-za-j

21.decembra 2009 je Lions klub iz Novega mesta z izkupičkom dobrodelnega plesa, ki ga tradicionalno prirejajo v novembru, našemu društvu podaril elektronsko povečevalno lupo.

Lupa poleg povečav omogoča tudi pretvorbo besedil s spletnih strani in elektronske pošte v večje formate.

Andrej Škrinjar, predsednik Lions kluba Novo mesto in Janez Kermc, predsednik društva ob predaji lupe.

Z leve: Ivo Longar (Lions klub NM), Janez Kermc, Robert Yebuah (Lions klub NM), Robert Merič, član MDSS Lj, Jože Kukec, Andrej Škrinjar (lions klub Nm) in Uroš Pleskovič, član MDSS Nm

Na društvu vsako leto organiziramo tradicionalno novoletno srečanje naših članov. In tako je bilo tudi letos. Zbrali smo se Pri Jovotu v Družinski vasi pri Šmarjeških Toplicah.

Ob druženju nas je zabavala dvanajstletna domačinka, Valentina Kragelj iz Zbur, ki nas nasmejala

svojim likom preproste ženičke Lojzke z bližnjih hribov.

Takole sta zaigrala na harmoniko z našim Jernejem.


In še ena z našim predsednikom.

Mavrica v Budimpešti

Odzvali smo se povabilu na srečanje pevskih zborov, ki je bilo v Budimpešti na Madžarskem od 4.-7. marca 2010.

Na srečanju je sodelovalo šest pevskih zborov slepih in slabovidnih iz Avstrije, Madžarske, Bolgarije, Poljske in Slovenije. Novomeščani so se predstavili na dveh večernih koncertih z deset in dvajset minutnim programom slovenskih narodnih pesmi.

Projekt »Hearts in Harmony« , se izvaja v okviru fundacije »Coeurs en Choeurs« ki so ga prvič predstavili v Franciji leta 2006 in je združil pevce, ki jih je prizadela različna invalidnost.

Letošnji projekt je imel poudarek na petju slepih in slabovidnih otroških in odraslih zborov.

Predstavili smo se z naslednjimi pesmimi:

10 MINUTNI SPORED:

1. LIPA 
2. NAJ BO POMLAD 
3. MLINAR 

20 MINUTNI PROGRAM:

1. ŽENKA MI V GOSTE GRE 
2. POHOJENA TRAVCA 
3. DOMAČA HIŠA 
4. PA TISTA BO MOJA 
5. ŠKRJANČEK POJE 
6. NA PLANINCAH 
7. PA TISTA BO MOJA 
8.ŠTIRJE FANTJE ŠPILAJO  
9. LASTOVKI V SLOVO

Vrtno kegljišče

NADSTREŠEK ZA VRTNO KEGLJIŠČE

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih s svojim programom športno – rekreativnih aktivnosti omogoča slepim in slabovidnim osebam organizirano preživljanje prostega časa ob vključevanju v različne športno- rekreativne aktivnosti. Dobri športni rezultati krepijo samozavest posameznika in drugih članov organizacije.

Pridobitev v letu 2010 je nadstrešek vrtnega kegljišča poleg društvenih prostorov v Irči vasi 31 v Novem mestu.

Cilj programa je, da ne glede na delno gibalno oviranost, slepe in slabovidne osebe čim dalj časa ohranijo svojo psihofizično kondicijo.

Z donacijo Tovarne zdravil Krka, d.d. iz Novega mesta smo prekrili vrtno kegljišče in tako omogočili članom in članicam društva treninge in tekmovanja v vsakem vremenu.