Recent Posts

Branje za sprostitev, učenje in druženje

»Brati pomeni početi podvige«, s temi besedami začne Tone Pavček svojo  pesem z naslovom Branje.

Sam sem se s  knjigo srečal že zelo zgodaj. V ljudski knjižnici sem si izposojal najprej pravljice, kasneje mladinske povesti,  indijanarice  Karla Maya, sčasoma pa vse zahtevnejša dela. Stik s knjižničarkami je bil vedno dobrodošel, da sem lahko širil svoja obzorja. Branje je zame sprehod v svet avtorja, njegovo dojemanje odnosov do ljudi, stvari, živalstva, rastlinstva, idej in svetovnih nazorov, preteklosti,  sedanjosti, prihodnosti, pa še kaj bi se našlo. Tako mi ni bilo treba prigovarjati, da sem se pred leti pridružil bralni skupini »Mi beremo v temi« pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Novo mesto kot spremljevalec svoje močno slabovidne soproge. Žaba vse prerada sama skoči v vodo.

V našem krožku se stvar začne malo drugače: nekaj članov samo posluša  CD, nekateri si pomagajo z lupo, spremljevalci pa smo pri klasičnem prebiranju fizičnih knjig. Na ta način predelamo kakih šest knjig na leto. Da je vse še malo bolj zanimivo, občasno skušamo dobiti na obisk avtorja prebranega dela, če je dosegljiv v Sloveniji. Lepo sodelujemo s knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu, ki nam občasno omogoči v svojih prostorih,  da gostimo povabljenca, hkrati pa tudi druge občane, da ga spoznajo po bliže. Drugič pa najdemo čas za ekskurzijo v kraj, ki ga obravnava prebrano delo.

Krožek  sedaj vodi knjižničarka gospa Vera Jačimović, ki je vskočila po upokojitvi gospe  Irene Muc, in nam na kratko predstavi avtorja, v grobem tudi prebrano delo, nakar si člani zaupamo vtise o  temi , ki jo knjiga obravnava. V bolj ali manj pestri debati presojamo, kako se nas je vsebina dotaknila, skušamo najti sporočilo pisca, ki ga je skozi zgodbo poslal v svet, nemalokrat jih odkrijemo kar celo rešto.

Od zadnjega javljanja v Obzorje smo obravnavali dvanajst  različnih avtorjev in njihovih del, od tega pet slovenskega rodu. Včasih pa se srečamo tudi s kakšnim pisateljem v živo.  V nadaljevanju je kratek oris večine del, ki smo jih imeli na tapeti zadnji dve leti.

 Nobelovka Doris Lessing nam je odstrla pogled v rasno diskriminacijo v Južni Rodeziji, današnjem Zimbabveju s svojim prvencem Trava poje.

Paul Glynn nam V pesmi za Nagasaki podari zgodbo Takashija Nagaija znanstvenika in spreobrnjenca, ki je preživel eksplozijo jedrske bombe.

Ameriška pisateljica Raquel Jaramillo Palacio je avtorica »Čuda« (Wonder). Izdajatelj je napisal : Knjiga za najstnike, ki jo morajo obvezno prebrati tudi vsi odrasli in svet bo postal za odtenek lepši.

Jose Saramagov »Esej o slepoti« je našo druščino spravil v  živahno razpravo o nesmislu in smislu takšnega dela. Epidemija slepote je pokazala, kaj se zgodi, ko se osnovne potrebe v civilizaciji ne uspejo zadovoljiti brez pomoči drugih, torej v sodelovanju. Izkaže se, slepci, ki ne vidijo, laže spregledajo, kaj se dogaja, kot tisti, ki vidijo, pa so dejansko slepi za odnose.

Pokaže tudi, da v kritičnih situacijah nekaterim ljudem izstopijo na plan slabe lastnosti povezane s sebičnostjo, pri drugih pa dobre, naslonjene na ljubezen do bližnjega.

Godec pred peklom je bil razlog, da smo se v prostorih društva  pogovarjali z Ivanom Sivcem. No, največ je gostobesedil on, saj je  vsako vprašanje zelo izčrpno in bogato osvetlil, kaj se je v tistem času dogajalo s Francem Fleretom. Približal pa nam je tudi dogajanja na področju narodno zabavne glasbe pri nas.

Richard Bach znan tudi kot ljubitelj letenja nam je obrazložil v knjigi Jonathan Livingston Galeb, da je bolj odgovoren tisti, ki odkrije pomen in višji smisel življenja in mu nato sledi. Pa ne samo to, ampak da najde nekoga, ki želi doseči popolnost v tistem, kar ga veseli in ga z zgledom uči napredovanja.

Ardone Viola nam je v Otrocih z vlaka prikazala življenje otrok, ki so jih po drugi svetovni vojni iz revnega juga Italije poslali na bogati Sever, kjer so se spopadli z ločitvijo od staršev, z izgubo identitete, s tujim narečjem, z drugačnimi navadami in neznanim okoljem, dokler jih niso poslali nazaj. Nekateri so pobegnili, nekateri pa ostali pri krušnih starših. Vse to izvemo skozi pripovedovanje mladega Armanda.

Alamut Vladimirja Bartrola  je v današnjih časih morda provokativno branje, ki odkriva, kako z izoliranjem in dogmatičnim pristopom usmerjani ljudje postanejo fanatično zaslepljeni in služijo vladajoči eliti. Nastal je po zgodovinskih dogodkih iz 11. stoletja v Perziji (današnjem  Iranu). Čeprav je izšel že leta 1938, se  danes še bolj  bere in  prevaja.

Naša zadnja skupno prebrana knjiga pa je Kilometri življenja Zvoneta Šeruge, ki govori o potovalnih podvigih nekdanjega pastirčka izpod Gorjancev. Njegov izkupiček pa je: štirideset let potovanj, sto trideset držav, osemnajst potnih listov, devet motorjev in deset knjig.

Našo bralno skupino sestavlja deset do dvanajst veselih, družabnih, razmišljujočih, klepetavih in radovednih članov. To je razlog, da so naša srečanja zanimiva in pestra, včasih celo burna, pa  nam dve uri potečeta, kot bi mignil. Torej se veselimo še številnih druženj zaradi knjig.

Egidij Skube

Novo mesto, 5.12. 2023

Na pot z Zvonetom Šerugo v Študijski knjižnici

Zadnji  novembrski dan smo se odzvali vabilu Bralnega krožka slepih in slabovidnih Beremo tudi v temi. Članice krožka  Beremo skupaj RIC Novo mesto smo se pridružile še mnogim, ki smo v Trdinovi dvorani pričakovali svetovnega potnika, novinarja, fotografa Zvoneta Šeruga z zadnjo knjigo Kilometri življenja. Sogovornica Vera Jačimović se je dobro pripravila na pogovor, a je večina odgovorov podal že sam in njena vprašanja niso bila vsa izpovedana. Njegov glas in ognjevitost pripovedi je tudi slepim omogočil videnje njegovih poti. Slikovito, ognjevito je povzel svoje otroštvo in poti po svetu. Spomnil nas je, kako je svoja potovanja predstavljal  nam in mnogim Slovencem v velikih dvoranah, ko so bila taka potovanja le sanje mnogih. Zvone je svoje sanje živel, ko je sam in kasneje  z družino potoval še naprej. Sedaj vodi posebne skupine v njemu ljubo Namibijo in Etiopijo. S predavanji in knjigami, teh je bilo kar deset, in s fotografijami je zaslužil dovolj, da je dobro živel in na koncu kupil tudi potovalni kombi. Z njim z ženo že potujeta po Evropi in kasneje bosta po Sloveniji. Bralci se veselimo njegovih zgodb o naših ljudeh iz njegovega otroštva,  ker so te zgodbe polne ljubezni do ljudi, starih časov in vsega, kar nas je takrat osrečevalo. Z ljubeznijo pripoveduje o vsem, kar smo doživljali vsi v skupnem času naše mladosti. Popotniku želim še veliko moči, zdravja in energije na novih poteh. Pričakujemo nova srečanja.

Polna  Trdinova dvorana je dokaz, da dober gost pritegne poslušalce tudi v dopoldanskih urah, zato bomo z veseljem in morda podnevi še raje prihajali na te prireditve. Hvala bralcem bralnega krožka slepih in slabovidnih Beremo v temi, da so z nami delili ta dogodek.

Zapisala Lizika Vardijan, animatorka bralnega krožka  Beremo skupaj RIC Novo. mesto

Obisk Revoza

V sredo, 11. oktobra 2023, si je šest članov s spremljevalci našega društva odzvalo na povabilo družbe Revoz d.d. iz Novega mesta, da si ogledamo proizvodnjo avtomobilov.

Po prijaznem sprejemu so nam zavrteli predstavitveni video o razvoju tovarne, od njenih začetkov do danes, potem pa smo si opremljeni s slušalkami in odsevnimi jopiči s strokovnim vodenjem Urške in Simone ogledali departma montaže, kjer vgrajujejo sestavne dele vozila.

Po ogledu proizvodnje so nas  povabili na prigrizek in pijačo, kjer smo delili izkušnje in rušili stereotipe o slepoti in slabovidnosti.

Srečanje slepih in slabovidnih žena Slovenije

Srečanje slepih in slabovidnih žena Slovenije

V četrtek, 15. 6. 2023, smo na  Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Novo mesto  organizirali in izvedli tradicionalno Srečanje slepih in slabovidnih žena Slovenije. 

Srečanja so se udeležile članice s spremljevalci šestih medobčinskih društev slepih in slabovidnih (Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Ljubljana, Kranj in Novo mesto).

Zbrali smo se pred mestno hišo na prenovljenem Glavnem trgu v Novem mestu.

Zaradi lažje izvedbe smo se razdelili v dve skupini: prva je šla  na ogled Frančiškanskega samostana in knjižnice. Sprejel nas je pater Tomaž in nam predstavil zgodovino samostana, nam razkazal cerkev in križni hodnik ter samostansko knjižnico, ki velja za najstarejšo novomeško knjižnico. Vsebuje preko 20.000 knjižnih enot, med katerimi ima največjo vrednost in pomen več kot 30 inkunabul (prvotiskov).

Drugo skupino je prevzel vodnik Samir, ki nas je popeljal po starem delu Novega mesta:

-prenovljen in za promet zaprt Glavni trg z obeležjem jantarja- trgovanje z jantarjem od Baltika do Sredozemlja je  potekalo tudi preko Novega mesta,

-Frančiškanski trg s frančiškanskim samostanom

-Šance (del  obrambnega zidu, ki je varovalo mesto pred vpadi Turkov),

 -Kapitelj- stolna župnija Novo mesto z bronastimi vrati, delo akademskega kiparja Mirsada Begića, ki je decembra leta 2015 obogatil severni gotsko prišiljeni portal novomeške škofijske cerkve z novimi bronastimi vrati, nastalimi v počastitev svetega leta usmiljenja ter 650-letnice ustanovitve Novega mesta,

-Breg-najslikovitejša znamenitost Novega mesta, strnjen niz stanovanjskih hiš, naslonjene na ostanke obzidja na strmem pobočju nad reko Krko in

-Narodni dom, prvi Narodni dom na področju Slovenije, zgrajen med leti 1873 in 1885, zdaj je zaprt zaradi obnove.

Skupini sta se potem zamenjali.

Zaključili smo s kosilom v Gostišču na trgu na Glavnem trgu.

Branje prinaša svetlobo med ljudi

https://www.lokalno.si/2023/05/19/275524/zgodba/Branje_prinasa_svetlobo_med_ljudi/

Obiskal nas je pisatelj Ivan Sivec

Bralni krožek, z imenom Beremo v temi, ki deluje v okviru našega društva deluje od leta 2014. Srečujemo se vsak drugi mesec s prebrano-poslušano knjigo, medse pa radi povabimo tudi avtorje knjig, ki jih preberemo.

Tokrat smo prebrali knjigo Godec pred peklom, avtorja Ivana Sivca, ki nas je na sedežu društva tudi obiskal. Več kot dve uri pogovora o nastajanju prebrane knjige in tudi dogodivščinah njegovega življenja in ustvarjanju ostalih knjig je minilo prehitro.

Njegov obisk je bila prava popestritev turobnega novembrskega dne.

Beremo v temi

Berem, da naberem bogastvo v glavi, ne pa fizičnega bogastva!

Očitno je branje knjig močna ljubezen, saj ko enkrat vzljubiš knjigo, ta ljubezen nikoli ne pojenja.

Takšni “zaljubljenci” v knjige smo člani bralne skupine “MI BEREMO V TEMI« , ki deluje od leta 2014 pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Novo mesto.

Do sedaj smo se pogovorili o devetintridesetih prebranih knjigah.

In kaj smo prebrali v letu 2021?

Ker je svet okrogel, smo se lotili OKROGLIH POVESTI, katerih avtor je  Honore de Balzac. V knjigi se avtor norčuje iz človeških slabosti in napak. Opisuje dogodivščine svojih bolj ali manj prebrisanih junakov  ter lepih in manj lepih junakinj. Očitno je skakanje čez plot od začetka človeštva zelo pogosto. A kaj bo, ko plotov več ne bo? Ampak, dokler bo obstajala beseda plot, bo najbrž obstajalo tudi čezplotno življenje!

Po hudomušnih povestih smo zajadrali k avtorici Elli H. Radinger in njenim MODROSTIM STARIH PSOV. Hmm, če bi bili vsi kužki deležni takšne pozornosti, kot jo opisuje, bi pasje življenje izumrlo.  Čudovita knjiga o navezanosti med človekom in štirinožnim najzvestejšim človekovim prijateljem.

 Psi živijo za tukaj in zdaj in tega se lahko učimo od njih.

 Najbližja sorodna vrsta psov so volkovi. Izbrali smo si delo pisatelja Jiang Ronga z naslovom VOLČJI TOTEM. V knjigi je odlično prikazano, kako pomembno je sonaravno bivanje človeka in narave ter  kako pomembno je ravnovesje v naravi. Žal je čedalje manj ljudi, ki se tega zavedajo, še manj pa tistih ki “govorico” narave razumejo.

DIVJA – IZGUBLJENA IN NAJDENA NA PEŠPOTI ŽIVLJENJA, avtorice  Cherly Strayed je bila naša naslednja izbira.

Ženska s praznino v srcu  je bila pisateljica, ki je pri 22-tih letih izgubila mamo, družino in sebe. V trenutku brezupa sklene, da se bo podala na mogočno Pacifiško gorsko pešpot, ki vodi skozi puščave, po zasneženih vrhovih in nedotaknjenih gozdovih zahodnega roba ZDA. Na pot se je podala sama, brez pohodniških izkušenj. Na izjemni turi, ki ji včasih niso bili kos niti veliko trdnejši pohodniki, so jo skušale pasti žive in nežive narave, neizprosne vremenske razmere in pošastno težek gromozanski nahrbtnik. Spoznavala je redke pustolovce, gluho samoto, bajno lepoto narave ter na koncu vendarle spoznala in našla sebe.

IN VEČNO POJO GOZDOVI, avtorja Gulbranssen Trygveja je zgodba o družini, ki živi sredi ogromnih gozdov. Gozdovi so jim glavni vir preživetja, v njih pa najdejo razvedrilo, sprostitev in mir. Ob tem pa govori o rivalstvu med meščani in podeželani.

KAVARNA NA KONCU SVETA, pisec Johna P. Strelecky

Domnevam, da se človek bolj redko sprašuje “Zakaj sem tu? Ali se bojim smrti?  Ali je moje življenje izpolnjeno?, kar je vodilna tema knjige. Sicer je še veliko vprašanj, ki se začnejo z Zakaj?

O vsem tem se pogovarjamo na naših srečanjih. Vsak udeleženec ima seveda svoj pogled na knjigo in svoje mnenje o knjigi. O,  koliko barv bi imela mavrica, če bi bilo vsako mnenje oziroma pogled upodobljen v drugi barvi. Nas nič ne ustavi; ne corona ne lockdown,…Še sreča, da branje zvočnih knjig ne povzroči žuljev na ušesih.

Sicer pa beremo tudi dela vsak po svoji izbiri. Priporočimo si jih v nevezanem nagovoru in se tako vzpodbujamo pri raziskovanju literature.

Naša srečanja so pestra, zanimiva, živahna in upam, da tako ostane še naprej.

                                                                                                                Zlatko Cigič

Poročilo dogodka Slepi in slabovidni v naravi 18. 8. 2022, Konjeniški šolski športni center Češča vas

   

           

Poročilo dogodka Slepi in slabovidni v naravi, KC Češča vas, 18. 8. 2022, 10.00-13.30

Zaradi večjega števila prijav smo se razdelili v dve skupini: ena skupina se je naprej s tiflopedagogom (učitelj slepih in slabovidnih) Stanetom Florjančičem in izvajalko čutne poti, Natalijo Zanoški, sprehodila po omenjeni poti. Udeleženci so bili pozorni na neraven in poraščen teren, tako kot je to v naravi. Ustavili so se pri dvoglavem rdečem boru, kjer so potipali lubje, ga povohali in izvedeli še nekaj informacij o tem drevesu. Enako izkušnjo so doživeli s hrastom in smreko. Naslednja točka so bila v izdolbena debla nameščeni različni produkti narave, ki so jih z otipom morali prepoznati (storži, iglice, listje, lubje in praprot). Nadaljevali so do dveh lesenih stolov, ki jih je izvajalec ravno tako naredil z motorno žago in enega kosa debla. Na teh dveh stolih so se lahko sprostili in doživeli naravo: ptičje petje, gozdni mir, oglašanje bližnjih konjev in vonj letnega časa. Zadnja točka so bili v različne višine nameščeni kosi debel, kjer so prisotni lahko preskusili svoje ravnotežje, streljaj stran so položeni trije hlodi, na katerih so zainteresirani ravno tako preskusili svoje ravnotežne sposobnosti.

Potem je svoj del prevzela Teja Martinović s.p. (Tomik), ki šola pse vodnike. Predstavila je Bjorna, psa vodnika in delo z njim. Seznanili smo se, kakšna je razlika med funkcijo psa vodnika v naravnem okolju in urbani sredini: v naravnem okolju potrebuje sprehod in sproščanje z vohljanjem. V urbanem okolju uporabnik psa usmerja, pes ga varno vodi in medtem ne vohlja, se ne zanima za okolico (ignorira ljudi in druge pse) in ne pobira nesnage po tleh. Pes poišče različne cilje: prehod za pešce, semafor, vrata, vhod/izhod, dvigalo, stopnice, klopi, smetnjake, blagajno,…Pes vodnik ne sme nikoli samostojno stopiti na cestišče ali iti brez povelja po stopnicah. Ravno tako ima dovoljenje za vstop v vse javne ustanove in ne potrebuje nagobčnika za javni prevoz.

Pes vodnik olajša pot, da je hitrejša in bolj varna: nakaže vse ovire (talne, stenske, višinske), izogiba se trčenju slepega v mimoidoče, poišče pot ob ovirah, na katere naletita. Velika prednost psa vodnika je tudi, da razširi socialno mrežo slepega.

Šolanje s pozitivno motivacijo dela najboljše rezultate, saj pes dela z veseljem, komaj čaka, da začne delati, ker to zanj predstavlja mentalno zaposlitev in zabavo.

Pot do psa vodnika poteka v petih fazah: -kandidat za psa vodnika (testiranje karakterja in veterinarski pregledi)

                                                                         -potencialni pes vodnik ( socializacija-privajanje na živo in neživo okolico,    pozornost je na visoki stopnji (samonadzora psa)

-bodoči pes vodnik (šolanje-najdaljša faza)

                                                                        -pes v uvajanju (sodelovanje psa in uporabnika)

                                                                        -pes vodnik (vstop uporabnika in psa na samostojno pot)

Šolanje za psa vodnika traja približno eno leto.

Teja je še povedala, da se psa vodnika  po pravilih med vodenjem ne ogovarja, boža in  ponuja hrane. Kljub temu, da so to mogoče situacije, ki se bodo najverjetneje zgodile, se psa v učni fazi privaja tudi na to, da ne odreagira.

Praktični del: udeleženka je prestopila psa, ki je počival na tleh-ni odreagiral.

Prikaz dveh ovir: pes vodnik je uporabnico vodil do ovire, prehod ni bil mogoč, pri drugi oviri je našel optimalno pot mimo ovire.

Na koncu so si udeleženci lahko ogledali in otipali različne pasje igrače (različne oblike, teksture) in povonjali različno pasjo hrano (različne vrste briketov).

Tanja Grubačević in Polona Pušavec iz Konjeniškega centra Češča vas sta predstavili osnove skrbi za konja.

Izvedeli smo, katera hrana je najbolj primerna za konje: seno kot osnovna prehrana, športni konji pa dodatno dobivajo oves ali pripravljene žitne mešanice. Navedeno smo lahko tudi potipali in povohali. Ni vsaka hrana primerna za konje, saj nimajo refleksa za bruhanje in se morajo pri izbiri ustrezne hrane zanašati na voh. Za nagrado konji najpogosteje dobijo jabolki in posušen kruh, ki pa ne sme biti plesniv. Izvedeli smo tudi, da mora imeti konj ves čas dostop do pitne vode ter možnost gibanja v zato namenjenih izpustih.

V hlevu smo dobili v roke različne krtače, s katerimi se očisti konja, najpogumnejši so pristopili k dvema konjema in ju skrtačili.

Sledil je najbolj zanimiv del-jahanje. Tisti, ki so se odločili za to izkušnjo, so od Polone in Tanje dobili osnovne informacije-kako pristopiti h konju, vzpostaviti stik in potem sta sledila dva kroga na konju po maneži, seveda v spremstvu z vodičkama. Nekaterim je bila to prva izkušnja. Za zajahanje in razjahanje smo uporabili klančino, tako je bil sam prehod na in s konja veliko lažji.

Ugotovili so, da ni enostavno sedeti na konju, pomembna je koordinacija in zavedanje lastnega teles: drža glave, ramen, položaj hrbta in nog ter uporaba mišic trupa, da obdržiš ravnotežje in lahko sproščeno spremljaš ritem hoje konja.  

Čutni park v Konjeniškem šolskem športnem centru Češča vas

V sodelovanju z Mestno občino Novo mesto, Društvom Est=etika iz Novega mesta in Zavodom Dostop iz Ljubljane smo naredili učno čutno pot s tipnim zemljevidom, ki bo namenjena skupinam z manj priložnostmi. Želeli smo ustvariti pogoje za večjo vključenost slepih in slabovidnih ter drugih oseb s posebnimi potrebami: na posebni poti skozi podrast gozda za terensko učno spoznavanje živalstva in rastlinstva na območju konjeniškega centra Češča vas z dolino Temenice ter v programe jahanja – rekreacijsko in terapevtsko. Vsi elementi poti so izdelani iz debel ostarelih hrastov, ki so še do nedavnega rasli na lokaciji.

Po dokončani čutni poti so se s spremljevalci sprehodili člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto in Teja Martinović, ki šola pse vodnike. Natalija iz Društva Est=etika je prevzela vodenje po naravni poti skozi podrast, ki je navdušilo vse prisotne,  tako čutni kot tudi gibalni del poti. Slepi in slabovidni so pokazali, da zanje ni ovir, potrebujejo le roko, ki jih vodi.

Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Foto: Natalija Zanoški, Društvo Est=etika

Slepi in slabovidni v naravi, KC Češča vas, 18. 8. 2022

Spoštovani!

Vljudno vas vabimo, da se udeležite delavnice, ki jo bomo izvedli v četrtek, 18. 8. 2022, s pričetkom ob 10. uri v Konjeniškem centru Češča vas  (Češča vas 55) pri Novem mestu.

V sodelovanju s Tanjo in Polono iz Konjeniškega centra bomo spoznali delo s konji: spoznavanje in vzpostavitev odnosa s konji, čiščenje konja ter jahanje. Z aktivnostmi ob in na konju med drugim krepimo gibalne in orientacijske sposobnosti.

S Tejo, ki šola pse vodnike in tiflopedagogom, bomo raziskali novo senzorično pot za slepe in slabovidne, ki nas bo vodila mimo različnih ovir: drevesa, ki jih bomo lahko otipali in povohali, se preskusili v ravnotežnih vajah, z dotikom ugotovili različne sadeže gozda in se prepustili zvokom narave.

Na koncu se bomo lahko sprostili še na igralih.

Vaše prijave sprejemamo do torka, 16. 8. 2022, na društveno telefonsko številko: 07 338 25 40 ali na e naslov: mdssnm@zveza-slepih.si ( do 12. ure).

                                                                                                                   Janez Kermc, predsednik MDSS Novo mesto