»Brati pomeni početi podvige«, s temi besedami začne Tone Pavček svojo pesem z naslovom Branje.
Sam sem se s knjigo srečal že zelo zgodaj. V ljudski knjižnici sem si izposojal najprej pravljice, kasneje mladinske povesti, indijanarice Karla Maya, sčasoma pa vse zahtevnejša dela. Stik s knjižničarkami je bil vedno dobrodošel, da sem lahko širil svoja obzorja. Branje je zame sprehod v svet avtorja, njegovo dojemanje odnosov do ljudi, stvari, živalstva, rastlinstva, idej in svetovnih nazorov, preteklosti, sedanjosti, prihodnosti, pa še kaj bi se našlo. Tako mi ni bilo treba prigovarjati, da sem se pred leti pridružil bralni skupini »Mi beremo v temi« pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Novo mesto kot spremljevalec svoje močno slabovidne soproge. Žaba vse prerada sama skoči v vodo.
V našem krožku se stvar začne malo drugače: nekaj članov samo posluša CD, nekateri si pomagajo z lupo, spremljevalci pa smo pri klasičnem prebiranju fizičnih knjig. Na ta način predelamo kakih šest knjig na leto. Da je vse še malo bolj zanimivo, občasno skušamo dobiti na obisk avtorja prebranega dela, če je dosegljiv v Sloveniji. Lepo sodelujemo s knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu, ki nam občasno omogoči v svojih prostorih, da gostimo povabljenca, hkrati pa tudi druge občane, da ga spoznajo po bliže. Drugič pa najdemo čas za ekskurzijo v kraj, ki ga obravnava prebrano delo.
Krožek sedaj vodi knjižničarka gospa Vera Jačimović, ki je vskočila po upokojitvi gospe Irene Muc, in nam na kratko predstavi avtorja, v grobem tudi prebrano delo, nakar si člani zaupamo vtise o temi , ki jo knjiga obravnava. V bolj ali manj pestri debati presojamo, kako se nas je vsebina dotaknila, skušamo najti sporočilo pisca, ki ga je skozi zgodbo poslal v svet, nemalokrat jih odkrijemo kar celo rešto.
Od zadnjega javljanja v Obzorje smo obravnavali dvanajst različnih avtorjev in njihovih del, od tega pet slovenskega rodu. Včasih pa se srečamo tudi s kakšnim pisateljem v živo. V nadaljevanju je kratek oris večine del, ki smo jih imeli na tapeti zadnji dve leti.
Nobelovka Doris Lessing nam je odstrla pogled v rasno diskriminacijo v Južni Rodeziji, današnjem Zimbabveju s svojim prvencem Trava poje.
Paul Glynn nam V pesmi za Nagasaki podari zgodbo Takashija Nagaija znanstvenika in spreobrnjenca, ki je preživel eksplozijo jedrske bombe.
Ameriška pisateljica Raquel Jaramillo Palacio je avtorica »Čuda« (Wonder). Izdajatelj je napisal : Knjiga za najstnike, ki jo morajo obvezno prebrati tudi vsi odrasli in svet bo postal za odtenek lepši.
Jose Saramagov »Esej o slepoti« je našo druščino spravil v živahno razpravo o nesmislu in smislu takšnega dela. Epidemija slepote je pokazala, kaj se zgodi, ko se osnovne potrebe v civilizaciji ne uspejo zadovoljiti brez pomoči drugih, torej v sodelovanju. Izkaže se, slepci, ki ne vidijo, laže spregledajo, kaj se dogaja, kot tisti, ki vidijo, pa so dejansko slepi za odnose.
Pokaže tudi, da v kritičnih situacijah nekaterim ljudem izstopijo na plan slabe lastnosti povezane s sebičnostjo, pri drugih pa dobre, naslonjene na ljubezen do bližnjega.
Godec pred peklom je bil razlog, da smo se v prostorih društva pogovarjali z Ivanom Sivcem. No, največ je gostobesedil on, saj je vsako vprašanje zelo izčrpno in bogato osvetlil, kaj se je v tistem času dogajalo s Francem Fleretom. Približal pa nam je tudi dogajanja na področju narodno zabavne glasbe pri nas.
Richard Bach znan tudi kot ljubitelj letenja nam je obrazložil v knjigi Jonathan Livingston Galeb, da je bolj odgovoren tisti, ki odkrije pomen in višji smisel življenja in mu nato sledi. Pa ne samo to, ampak da najde nekoga, ki želi doseči popolnost v tistem, kar ga veseli in ga z zgledom uči napredovanja.
Ardone Viola nam je v Otrocih z vlaka prikazala življenje otrok, ki so jih po drugi svetovni vojni iz revnega juga Italije poslali na bogati Sever, kjer so se spopadli z ločitvijo od staršev, z izgubo identitete, s tujim narečjem, z drugačnimi navadami in neznanim okoljem, dokler jih niso poslali nazaj. Nekateri so pobegnili, nekateri pa ostali pri krušnih starših. Vse to izvemo skozi pripovedovanje mladega Armanda.
Alamut Vladimirja Bartrola je v današnjih časih morda provokativno branje, ki odkriva, kako z izoliranjem in dogmatičnim pristopom usmerjani ljudje postanejo fanatično zaslepljeni in služijo vladajoči eliti. Nastal je po zgodovinskih dogodkih iz 11. stoletja v Perziji (današnjem Iranu). Čeprav je izšel že leta 1938, se danes še bolj bere in prevaja.
Naša zadnja skupno prebrana knjiga pa je Kilometri življenja Zvoneta Šeruge, ki govori o potovalnih podvigih nekdanjega pastirčka izpod Gorjancev. Njegov izkupiček pa je: štirideset let potovanj, sto trideset držav, osemnajst potnih listov, devet motorjev in deset knjig.
Našo bralno skupino sestavlja deset do dvanajst veselih, družabnih, razmišljujočih, klepetavih in radovednih članov. To je razlog, da so naša srečanja zanimiva in pestra, včasih celo burna, pa nam dve uri potečeta, kot bi mignil. Torej se veselimo še številnih druženj zaradi knjig.
Egidij Skube
Novo mesto, 5.12. 2023
Fiho-fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji
Mestna občina Novo mesto